-
1 rank
I 1. [ræŋk] noun1) (a line or row (especially of soldiers or taxis): The officer ordered the front rank to fire.) vrsta2) ((in the army, navy etc) a person's position of importance: He was promoted to the rank of sergeant/colonel.) čin3) (a social class: the lower social ranks.) plast2. verb(to have, or give, a place in a group, according to importance: I would rank him among our greatest writers; Apes rank above dogs in intelligence.) uvrstiti (se)II [ræŋk] adjective1) (complete; absolute: rank stupidity; The race was won by a rank outsider.) popoln2) (unpleasantly stale and strong: a rank smell of tobacco.) rezek•- rankness* * *I [ræŋk]nounred, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna poljathe ranks military navadni vojaki (v nasprotju s častniki)the rank and file — ljudstvo, preprosti, navadni ljudjeof the first rank — prvovrsten, prvorazredenrank of cabs — vrsta kočij, taksijevthe rank of workers — masa, "vojska" delavceva cab-rank, taxi rank — parkirni prostor za taksijepeople of all ranks — ljudje vseh slojev, razredovpersons of high rank — plemiči, plemstvo; ugledne osebeto quit the ranks — stopiti iz vrste; dezertiratito reduce to the ranks military vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojakato rise from the ranks — iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpetito take rank with s.o. — biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komuII [ræŋk]transitive verb & intransitive verbpostaviti (se) v vrsto, uvrstiti (se); razvrstiti (se), razporediti (se), urediti (se); pripadati, spadati med; zavzeti mesto (položaj, čin, čast); American imeti prednost pred kom v činu, rangu, položaju; biti nad kom po položaju, priti ( neɔt to takoj za); economy & juridically imeti prednost ali posebne praviceIII [ræŋk]adjective ( rankly adverb)obilen, bohoten, razkošen ( with z), (pre)bújen, košat; bujno porastel z, zaraščen; gosto raščen; (o zemlji) ploden, roden, masten; vnet, zažgan, žaltav, žarek; oduren, ostuden, ogaben, zoprn, grob, odbijajoč, smrdljiv; nedostojen, nespodoben, obscen, pohoten, pokvarjen; močan; skrajni; čist(i), očiten, očit, popoln, pravi; familiarly slab, hudobena rank lie — debela (gola, očitna) lažrank swindle — očitna sleparija, goljufijarank treason — prava (pravcata), očitna izdaja (izdajstvo) -
2 ribaldry
[ríbəldri]nounprostaško, umazano, nespodobno, kvantaško govorjenje; kvante, robate šale
См. также в других словарях:
nèspodóben — bna o prid. (ȅ ọ ȅ ọ̄) ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek nèspodóbno prisl … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèpriméren — rna o prid. (ȅ ẹ ȅ ẹ̄) 1. ki ni primeren: prišel je ob neprimernem času; to je neprimeren izraz; njegova pripomba je bila neprimerna / evfem. ima neprimerno stanovanje slabo / evfem. neprimerno govorjenje, vedenje nespodobno / kot opozorilo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
profán — a o prid. (ȃ) knjiž. 1. posveten: delo ima profan značaj / profana umetnost 2. navaden, vsakdanji: profane potrebe / profano govorjenje nespodobno, neprimerno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
